Nasveti

  • Prednosti magistralnega pripravka

    02.04.2010

    Obstaja več razlogov, zakaj so farmacevti pozvani k pripravi magistralnega zdravila. Razlog, da se zdravnik odloči za magistralno recepturo, je lahko neustreznost farmacevtske oblike, nerazpoložljivost ...

    Več »

Vprašanja / FAQ

1. Pogosto slišimo izraze, kot so ekcem, dermatitis, lišaj, alergija ... Kakšne so pravzaprav razlike med njimi?

Pri nas z izrazom vulgarni ali navadni ekcem označujemo kronični kontaktni alergijski dermatitis. Dermatitis je sicer vsako vnetje kože. Če traja dolgo, je kronično ter je posledica nečesa, s čimer smo v stiku in smo na to alergični, gre za vulgarni ekcem. To je edini pravi ekcem po slovenskem dermatološkem pojmovanju. Ker je vsako vnetje kože dermatitis, je torej tudi ekcem v bistvu dermatitis.

Če imamo opraviti s kroničnim kontaktnim dermatitisom, ki pa ni alergične narave, mu ne rečemo ekcem, marveč dermatitis detritiva. Sicer pa gre pretežno za akutne vnetne spremembe kože, za katere uporabljamo predvsem izraz dermatitis. Izrazoslovje, ki ga za posamezna dermatološka stanja uporabljamo v Sloveniji, se včasih razlikuje od tistega, ki ga uporabljajo tuje dermatološke šole. Tako, na primer, po svetu nevrodermitisu oziroma atopijskemu dermatitisu, kot mu pravimo po novem, pravijo tudi atopijski ekcem. Stanjem, pri katerih je koža rdeča in se lušči, v tujini pogosto pravijo ekcem, beseda, ki sledi, pa opredeli njihovo podrobno naravo.

2. Dermatološko testirano – kaj to pomeni

DA je izdelek ''dermatološko testiran" pomeni, da je dermatolog s tem izdelkom izvajal teste tolerance na prostovoljnih testnih osebah. Niso pa v tem izrazu zajete nobene informacije o tem, kakšni testi so bili narejeni, kolikšna količina produkta je bila aplicirana, kako pogosto, na katerih delih telesa je bil produkt apliciran in niti niso tu zajeti rezultati testov. Čisto možno je, da določene testne osebe niso dobro prenašale izdelka. Oznaka ''dermatološko testirano'' brez nadaljnjih informacij  nima praktično nobene vrednosti. Je pa seveda možno zaprositi proizvajalca za podrobne informacije o testih in rezultatih.

Mimogrede: vsak produkt na trgu je dermatološko testiran ne glede ali ima to posebej označeno ali ne. Testi tolerance so pomembna osnova ocene varnosti kozmetičnih produktov, poleg deklaracije in toksikoloških podatkov o sestavinah. Dermatološko testirano je torej samo izraz, ki da produktu nek pridih varnosti in kvalitete, namenjen pa je boljšemu občutku kupca.

3. Imam izredno suho kožo, pri tem, da mi nobena možna nega ne pomaga. Kaj lahko še storim, kako si lahko pomagam?

Danes je pojav suhe kože bolj pogost kot v preteklih letih. Ker se niti osnovna struktura populacije, niti osnovna struktura kože z leti ne spreminjata, se pojavi vprašanje kateri zunanji dejavniki so lahko odgovorni za to. Strokovnjaki se strinjajo, da navade nege kože igrajo ključno vlogo pri tem. Tako lahko dobimo odgovor, če pokukamo v sestavo produktov namenjenih negi kože:

  • Mineralna olja (najpogostejša komponenta poleg vode), vazelini in mineralni voski pustijo zelo prijeten in gladek občutek na koži. Njihova dolgotrajna uporaba pa upočasni naravne funkcije kože, da skrbi sama zase.
  • Emulgatorji so dodani, da povežejo lipidno substanco z vodo v kremo in ju ponesejo v globlje plasti kože. Po drugi strani pa izpirajo komponente kreme in naravne zaščitne substance iz kože. Poledica dolgotrajne uporabe je izsušena koža.

Zaradi vsega tega koža ne zmore več brez kreme (in to obilnih nanosov). Pravzaprav postane odvisna od krem in nege. Kot vsaka druga odvisnost bo tudi tu potrebno kar nekaj časa in truda, da se koža spet aktivira. Podobno kot pri netreniranem telesu je tudi tu potreben trening.

Kaj storiti?  Ko zamenjamo kreme za take, ki ne vsebujejo emulgatorjev, ima to trajen stimulativen učinek na metabolne procese kože in koža si opomore. Tudi, če kremo pozabite nanesti kak dan, se ne bo takoj izsušila in ne bo neprijetnega suhega občutka na koži.

 


4. Kaj lahko storim za mastno kožo?

Za tako kožo lahko običajno poskrbimo s produkti, ki so manj mastni, vsebujejo pa liposome, ki so bogati z linolno kislino. Ker liposomi povečajo permeabilnost kože, ne smejo produkti za nego vsebovati parfumov in preservativov, da ne pride do draženja kože. Emulgatorji (etoksilati), ki so zelo razširjeni v kozmetični industriji, lahko prav tako povzročijo težave in akne („Mallorca Acne") po izpostavitvi soncu. Priporočljivo je torej za tako kožo poiskati izdelke brez emulgatorjev.

5. Kakšna je najboljša nega kože opečene od sonca?

Vsakič, ko je koža izpostavljena preveliki dozi UV žarkov, pride do eritema. Simptomi varirajo od blažje pordečitve, do resne opekline.  Kar nekaj uspešnih terapij poznamo, ki hitro pomagajo taki koži. Npr. mazila z ekstraktom ehinacee in z D-panthenolom, ki hitro prinesejo olajšanje. Kombinacija z liposomalnim koncentratom ima sinergistični učinek, saj ima tudi fosfatdilholin dodaten protivneten učinek zaradi linolne kisline in holina. Tudi olje dvoletnega svetlina in laneno olje delujeta protivnetno, ker vsebujeta veliko gama/alfa linolne kisline. Aplikacija produktov, ki vsebujejo aloe vero naredi zaščitni površinski film in ima hladilni učinek.

Vzdražena koža ima zelo visoko permeabilnost (prepustnost) in to pomeni, da so parfumi in konzervansi pri taki koži kontraindicirani.

6. Moja koža ne prenaša ničesar. Kako naj skrbim zanjo?

Taki problemi lahko izhajajo iz treh različnih vrst vzrokov.

 1.     Senzibilizacija in alergija

 

  • Alergije: Koža alergično reagira na določene substance. Simptomi varirajo od blage pordečitve kože, mehurčkov in oteklin, do resnejših dihalnih težav in napadov astme, ko je substanca alergena inhalirana, do nevarnega anafilaktičnega šoka, ki se lahko pojavi tudi ob piku žuželk. Tu imamo opravka s senzibilizacijo in alergijsko reakcijo, ki jo sproži prevelik imunski odziv na alergen. Imunski odziv lahko potrdimo klinično. Je pa pogosto potreben detektivski instinkt, da odkrijemo substance, ki povzročijo alergeno reakcijo in ki potem poskrbimo, da ne pridemo v stik z njimi. Primeri alergenov so široko uporabljani konzervansi, določene skupine parfumov, hrana kot so lešniki, soja in mlečni proteini. Večinoma alergolog naredi alergološki test, da odkrije katere substance povzročajo to nezaželeno reakcijo.

 

  •  Iritacija oz. razdraženost, ki je ne moremo pripisati nobeni določeni substanci, je lahko posledica intolerance zaradi določene koncentracije ali pH. To niso alergijske reakcije. Primer so pekoče oči zaradi kontakta s soljo, ali čebulnimi hlapi, ko jo režemo. V dermatologiji se večkrat pojavi taka opeklina v primeru zdravljenja razpokane kože z ureo, kontakta kože s kislinami ali s slanico.  V ekstremnih primerih lahko pride do odmiranja kože (keratoliza) ali kemičnih opeklin, kar se lahko zgodi tudi po zdravljenju kože z AHA sadnimi kislinami. Vse te spremembe so reverzibilne in proces je precej drugačen od alergijskih reakcij.

 

 2.    Občutljiva in bolna koža:

 

Posamezniki s podedovanimi težavami  kot so: občutljiva koža, metabolne motnje, encimski deficit, organske ali mentalne bolezni spadajo v drugo skupino. Njihova koža je ekstremno občutljiva in ne tolerira marsikatere substance ali kombinacije substanc. Spadajo med 5 – 10 % ljudi, ki imajo precejšne težave tudi s široko uporabljanimi in sicer neškodljivimi substancami.

 

Pogosto tem posameznikom povzroča težave neprimerna nega in predvsem pretirano čiščenje. Čiščenje s sredstvi na vodni osnovi povzroči izpiranje naravnih zaščitnih substanc, zaradi vpliva tenzidov, ki so v teh produktih.  Še vedno ni odgovora na to ali nekonvencionalni produkti za čiščenje kože brez penilcev in maščob nežnejši do kože. Torej prva prioriteta ljudi z občutljivo, k razdraženosti nagnjeno kožo je, da kožo čistijo redkeje in z blažjimi produkti.

 

Prav tako povzročajo težave emulgatorji v produktih namenjenih negi kože, saj izpirajo naravne zaščitne substance. Izkazalo se je, da se veliko nevrodermatitisov reši tako, da se poišče izdelke za nego brez emulgatorjev in skrajša čas in pogostost čiščenja kože. Prav tako, kot emulgatorji ponesejo lipidne snovi v kožo čez kožno bariero, tudi izpirajo naravne lipide in zaščitne substance, ki so že v koži. Zelo pomembno je izogibanje vsem dodatkom, kot so parfumi, konzervansi, mineralna olja, silikon,… Obe slednji substanci zmanjšata sposobnost naravnega obnavljanja kože.

 

Na kratko lahko rečemo, da večina težav ljudi s podedovano preobčutljivo kožo izhaja iz neprimerne nege in čiščenja kože. Analiza kože, individualno posvetovanje s strokovnjakom in primerna nega lahko naredijo čudež in pogosto ustavijo neproduktivno odvisnost od kortikosteroidnih krem.

 

 

 3.    Multipla kemijska občutljivost (multiple chemical sensitivity – MCS)

 

Precej bolj kompleksne so okoliščine v tretji skupini – posamezniki z MCS. Pri njih se pokažejo reakcije kot so: slabost, izguba koncentracije, izčrpanost, depresija, dihalne težave, kožne reakcije, rdečica, solzeče oči in motnje spanja. Reakcije običajno izzovejo vonjave in hlapi raztopin, barv in parfumov. Reakcija lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Snovi, ki običajne ljudi samo požgečkajo po nosu, ali pa so jim celo prijetne – npr. parfumi, lahko tem posameznikom precej spremenijo vsakodnevno življenje in celo povzročijo poškodbo organov ali napredovalo kronično bolezen.

Za razliko od alergij, takšne reakcije ne moremo klinično potrditi kot lahko imunski odziv in je pogosto ne moremo pripisati določeni substanci. V večini primerov se take osebe zaščitijo tako, se izogibajo dražilnim substancam, za katere vedo in se izogibajo javnim dogodkom, ker so tam popularni parfumi. V ekstremnih primerih morajo nositi zaščitne maske celo pri sebi doma.

 

Intoleranca na določene kemikalije (MCS) lahko sega tudi v področje hrane in zdravil. Včasih ti posamezniki ne morejo vzeti niti protibolečinskih zdravil, saj gastrointestinalni sistem odreagira z bruhanjem, krči, drisko in zavračanjem kakršnekoli hrane.

 

Vzroke multiple kemijske  preobčutljivosti (MCS) še raziskujejo.

 

Fobije ne spadajo v MCS motnjo. Telo teh oseb prevede določene senzorične zaznave, kot so vonji, okusi, dotiki in občutki, ki so običajnim ljudem popolnoma normalni, v alarmne signale. Posledice so nenormalne in neracionalne telesne in kožne reakcije. Mehanizem je podoben kot pri ljudeh z agorafobio. Reakcijo, ki pri njih povzroči anksioznost, sprožijo senzorčni impulzi iz organov vida in sluha. Tudi pri njih se občutljivost povečuje in močno vpliva na kvaliteto življenja. Predvidevajo, da je živčni sistem oseb, ki trpijo za MCS, direktno poškodovan od določenih substanc. Tako imajo že majhne doze teh nespecifičnih substanc, ki sicer ne povzročijo imunskega odziva, nevrotoksičen učinek. Kemikalije pridejo v kontakt s predhodno poškodovanim ali preobčutljivim živčnim sistemom, in povzročijo močan ''feedack'' odziv, ki je vsakič bolj intenziven.

 

Nekateri živčni toksini zavrejo olfactorno občutljivost, kar pomeni da telo substance ne zazna ali pa jo samo v začetni fazi, ko pa je nevro-toksin odstranjen iz telesa, se zaznavanje substance vrne. Živčni toksini so kemijske substance, ki spadajo v naslednje skupine: estri, etri, halogenizirani, alifatski in aromatski ogljikovodiki, alkaloidi in kresilfosfati.

Zdravila lahko pomagajo pri MCS samo do določene mere in za določen čas. Desenzibilizacija, kot jo uporabljamo za zdravljenje alergij, tu ni učinkovita.

Edina kozmetična in dermatološka pomoč tem osebam je v apliciranju produktov za nego, ki ne vsebujejo parfumov, konzervansov in ostalih potencialno sprožilnih substanc. Ker so lahko zahteve zelo različne od posameznika do posameznika so magistralni pripravki tu zelo dobrodošli, saj omogočajo individualne formulacije in prilagoditev izdelka vsakemu posamezniku, tako stanju njegove kože, kot dobremu prenašanju.

Zaključek

Glede na vse to so analitične sposobnosti in izkušnje splošnega zdravnika, dermatologa, lepotnega instituta ali kozmetičnega svetovalca odločilnega pomena.  Imeti mora občutek za celosten pristop in raziskovanje ozadja intolerance, da lahko dobro svetuje in pomaga. Velikokrat je potreben interdisciplinaren pristop, posvet večih strokovnjakov.